Sodobna glasba Koper

Aldo Kumar je po končani gimnaziji Jurija Vege v Idriji študiral glasbeno pedagogiko in kompozicijo v Ljubljani. Večino časa je deloval kot skladatelj v svobodnem poklicu. Trenutno je redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Njegov skladateljski opus obsega zborovsko, solistično, komorno, vokalno-instrumentalno, scensko in filmsko glasbo. Stalno sodeluje z različnimi dirigenti in poustvarjalci (Marko Letonja, Simon Krečič, Milko Lazar, Bojan Gorišek, Anton Nanut, Uroš Lajovic, Ana Erčulj, Simon Robinson, Marko Munih, Matjaž Šček, James Judd, David de Villiers, Patrick Fournillier, Loris Voltolini, En Shao, David Harman in mnogi drugi). Njegove kompozicije so bile izvedene na mnogih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Orkester Slovenske filharmonije in Simfoniki RTV Slovenija na svojih gostovanjih v tujini redno izvajajo tudi dela Alda Kumarja (gostovanja po Južni Ameriki in Kitajski). Je ustanovitelj in vodja glasbene skupine Anbot. Kot skladatelj scenske glasbe je napisal in posnel glasbo za več kot 100 scenskih produkcij. Sodeluje z vsemi najpomembnejšimi gledališkimi ustvarjalci v našem prostoru. Je avtor glasbe za številne celovečerne in dokumentarne filme. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim Kozinovo nagrado (2021), nagrado Prešernovega sklada (2010), Zlato ptico (1984), nagrado Sterijevega pozorja za scensko glasbo (1987), prvo nagrado za filmsko glasbo na mednarodnem filmskem festivalu Montagna v Trentu (2000), nagrado ansambla Slovenicum, nagrado APZ Tone Tomšič in kar tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo (2003, 2004 in 2005). Njegove zborovske kompozicije so postale stalni repertoar mnogih zborovskih zasedb in so bile izvajane na vseh kontinentih sveta.




 

Začetek organiziranega zborovskega udejstvovanja na Slovenskem je mogoče poiskati v delovanju predhodnic Slovenske filharmonije. Tako vemo, da je lasten vokalni sestav imela že Filharmonična družba in z njim oblikovala koncerte od konca 18. stoletja naprej. V 19. stoletju, v času močnih narodnostnih teženj, je svoj zbor, katerega člani so z uspehom nastopali že tudi v tujini, ustanovila osrednja slovenska glasbena organizacija Glasbena matica. Po drugi svetovni vojni in razpustitvi Glasbene matice je zbor ponovno zaživel kot del Slovenske filharmonije. Leta 1976 se je profesionalna zborovska tradicija za nekaj časa prekinila, in sicer vse do leta 1991, ko je bil kot društvo posebnega družbenega pomena na novo ustanovljen poklicni sestav Slovenski komorni zbor, ki od leta 1998 deluje v okviru Slovenske filharmonije.
Zbor je kar dve desetletji vodil Mirko Cuderman, od leta 2012 do danes pa so se kot umetniški vodje zvrstili Martina Batič, Borut Smrekar in Gregor Klančič. Poleg najvidnejših slovenskih dirigentov so ga vodili tudi številni ugledni mednarodni umetniki, kot so Eric Ericson, Tõnu Kaljuste, Grete Pedersen, Kaspars Putniņš, Günther Theuring in Stephen Layton. Zbor v sklopu svojih abonmajskih ciklov pripravlja koncerte, na katerih izvaja a cappella in vokalno-instrumentalno glasbo, ter redno sodeluje pri izvedbi vokalno-instrumentalnih del z Orkestrom Slovenske filharmonije. Kot edini poklicni koncertni vokalni sestav v Sloveniji se v veliki meri posveča ohranjanju domače glasbene dediščine. Od leta 2016 je Zbor Slovenske filharmonije član Evropskega združenja profesionalnih pevskih zborov TENSO.