UVODNA BESEDA ...

Dragi gostje, dobrodošli na 6. Mednarodnem bienalu sodobne glasbe Koper!

V vseh dosedanjih letih koprskega bienala smo se ob poslušanju sodobnih glasbenih govoric spraševali o sinesteziji umetnosti, o kreativnosti, o norosti ... Letos sem izbrala čutila. V virtualnem pomenu besede, seveda. Na vsakem koncertu bo izpostavljeno eno čutilo, razmišljanje o njem in o dojemanju življenja skozenj.
Torej, virtualno ... Čemu virtualno? Vse bolj se gibljemo v virtualnem svetu. Virtualno izhaja iz latinske besede virtus, katere pomen je vrlina – vrlina v smislu moči. Danes uporabljajo to besedo v filozofiji in znanosti kot sinonim za potencial – nekaj, kar bi se lahko zgodilo. Veliko bolj nam je poznana uporaba v informatiki, kjer pomeni simulacijo, neresnično. Zanimivo, da se v tej besedi skriva pomen moči, vrline, potenciala in obenem neresničnosti. Ali to pomeni, da smo močni samo v neresničnosti, ali da smo v resnici nemočni, vendar s potencialom. Se morda prepoznate v tej dilemi? Priznam, jaz se. Ves čas se sprašujem, ali sem dovolj močna ali dovolj resnična in koliko dejansko vodim svoje življenje. Se vam ne zdi, da se v tej situaciji lahko znajde celotna družba, ki se giblje med potencialom, ki ga ima in med voljo udejanjenja le-tega? Ali ne bi predstavljalo zavedanje, da ne realizacija potenciala ni vedno krivda drugih, korak naprej za današnjo družbo?
V teh desetih letih smo ugotovili, da ima bienale virtualni kot tudi resnični potencial. Je priložnost soočanja s sodobno umetnostjo, je dokaz resnične kulturne prisotnosti v ožjem in širšem okolju, v katerem živimo, je priložnost za mlade, da se izražajo z novimi jeziki in nenazadnje je dokaz, da svoj potencial lahko udejanjimo. Zakaj čutila? Mogoče so čutila pot do bolj oprijemljivega dojemanja glasbe in umetnosti ter skozi le-te dojemanja življenja na sploh. Mogoče potrebujemo ponovni stik z življenjem, da z dotikom začutimo materijo preko kože, da začutimo vonjave narave, da zavestno slišimo, kar poslušamo, da vidimo, kar gledamo … da brez strahu okusimo vse okuse življenja. Čutila v vlogi dotika z resničnostjo, s tisto resnično močjo, ki je v nas. Torej pot v prepoznavanje snovnega sveta, da lahko odkrijemo nesnovno stanje. Mogoče pa je to tisti šesti čut, ki obstaja le "virtualno". Pa ravno letos v šesti izvedbi festivala.

Želim vam zanimiv bienale, želim vam veliko presenečenj v odkrivanju novih govoric z uporabo prav vseh čutil. Želim vam, da bi se počutili tako resnične, kot virtualne ... Znanstvena odkritja in študije zelo starih modrosti pravijo, da v resnici čutila le ponarejajo resničnost ... Torej, »zaužijmo vino skozi oči«, pravi Schönbergov Pierrot, začutimo glasbo z dotikom in dojemimo polnost življenja z vsem našim bistvom.

Umetniški vodja festivala: Tatjana Jercog

Jercog


Mednarodni bienale sodobne glasbe Koper je dosegel svojo šesto izvedbo. V desetih letih delovanja je iz malega lokalnega festivala zrastel v dogodek mednarodne odmevnosti, ki privablja ljudi iz vse Evrope. Ponovno povabljen kot umetniški vodja, skupaj s Tatjano Jercog, dušo in ustanoviteljico Bienala, sva izpostavila, kot rdečo nit Festivala, človeka in njegove čute: vsak koncert ima nalogo analize (večkrat samo introspektivno ali neposredno) petih čutov, k tem se pridruži še šesti, ki ga mnogi doživljamo v svoji Erlebnis. Na prvem koncertu bo izvirna skupina tolkalcev opisala dotik, z  vklesanimi kamnitimi glasbili, ki bodo potem razstavljena vse dni Festivala; vonj bo zaupan izjemnim izvajalcem, kot so Francesco Dillon, Emanuele Torquati in Helena Winkelman, v programu, ki prepleta zgodovinsko glasbeno umetnino s sodobnimi skladbami. Po mnenju Karlheinza Stockhausna, kateremu je posvečen koncert in memoriam 5 decembra (dan njegove smrti in, igra usode, tudi svojega “kolega” Wolfganga Amadeusa Mozarta), človeških čutov je v resnici sedem: razmišljanje in intuicijo skladatelj dodaja k tistim že znanim. Intuicija bo glasbeno razčlenjena s predstavitvijo nekaterih delov skrivnostne skladbe Aus den Sieben Tagen, ki bo predstavljala okvir koncertu za violino, klarinet in elektroniko, na katerem izstopa talent violinista Georges-Emanuela Schneiderja. Težko oprijemljiva tema okusa ima v glavni vlogi eno izmed najbolj briljantnih fagotistk mednarodnega obzorja, Elise Jacoberger, ter mladega  uveljajočega  kitarista Luko Batista. Sluh je čut, s katerim se bodo spoprijeli mladi izvajalci predzadnjega koncerta, ki je obenem tudi voščilo z naše strani, naj izostrijo tisto čutilo, ki je še najbolj povezano s samo glasbo. Festival se bo zaključil s koncertom na visokem intelektualnem in glasbenem nivoju: ansambel Neofonia, pod vodstvom Stevena Loya, bo med drugim spremljal Carla Rosmana v mojstrovini glasbenega teatra Pierrot lunaire Arnolda Schönberga, ki označuje rojstvo nove glasbe v začetku prejšnjega stoletja. Avstralska zvezda, izjemni klarinetist in pevec, bo ponudil še ne preizkušeno verzijo Pierrot-ja za moški glas inobenem sklepa “smisel in čutnost” tega Bienala:  pogled v preteklost, z očmi sedanjosti in s čuti prihodnosti.

Umetniški vodja festivala: Michele Marelli

Marelli