Bienale Koper
5. koncert: .META - abeceda [ansambel za novo glasbo]
    Ogledov:138     A+ | a-

Petek, 2 December, 2022

Ura: 19:00

LOKACIJA: KONCERTNA DVORANA GŠ KOPER

×

Koncert v sodelovanju z Inštitutom .abeceda
Produkcija: .abeceda




Meta pomeni preseganja tega, kar je pomen osnovne besede. Ugledni biofizikalni laboratoriji po vsem svetu so prišli do presenetljivih odkritij, nenavadnih pojavov, povezanih z vodo, ki jih ne objavljajo, ker nimajo empiričnih dokazov. Voda se torej izmika empiričnosti induktivne znanosti in s tem zgolj dokazuje svoje nenavadne lastnosti in presega svoj osnovni pomen. 


PROGRAM

Opus I. _ composition for .meta [Dré A. Hočevar, 2020/2021]


IZVAJALCI

Ansambel .abeceda:
Oskar Longyka, violina, glas
Kacper Hubicki, violina, glas
Domen Kužnar, viola, glasž
Gašper Livk, kontrabas, glas
Neža Zupanc, flavta, glas
Cèlia Tort Pujol, oboa, glas
Brina Kren, saksofon, glas
Pia Reš, saksofon, glas
Jan Kopač, kitara, glas
Andraž Malgaj, harmonika, glas
Lovorka Nemeš Dular, klavir, glas

.abeceda [ansambel za novo glasbo] združuje mlade profesionalne glasbenike, ki izvajajo sodobno glasbo. Sicer standardna komorna zasedba je obenem platforma, kjer dobijo mladi skladatelji priložnost, da ustvarjajo, preizkušajo in predstavljajo nova glasbena dela. 


Delo Opus I. _ composition for .meta je treba razumeti v kontekstu skladateljevih raziskav in kompozicijske prakse .meta, »dinamičnega sistema formacije, aplikacije in analize kognitivnega aparata«. Gre za nekakšno platformo, znotraj katere se razvija kompozicija, a hkrati v povratni zanki tudi za način našega mišljenja glasbe (njenega ustvarjanja, poustvarjanja in poslušanja). Model, ki ga razvija Hočevar, je na eni strani kompleksen in preskriptiven (govori o formuli, kar seveda takoj rojeva asociacije, povezane s Stockhausnovo sistematizacijo vseh kompozicijskih pravil v enotno formulo, s katero je skušal še preseči kristalne strukture visoko razvitega serializma), po drugi strani pa odprt (osnovni določili sta, da naj osnovni model, imenovan .meta, traja eno sekundo, posamezna skladba pa tri minute), saj omogoča izvajalcu predvsem »formacijo rudimentov za generativne procese.« Opus I. je zasnovan kot delo v nastajanju, pri čemer je trenutno v prvi od petih faz, kljub pomenljivemu naslovu, ki se naslanja na preživelo označevanje glasbenih del, hkrati pa poudarja svojo »začetniško« fazo, tako poslušalec kot izvajalec pa sta prisiljena ontološko idejo, kaj je to skladba, močno razširiti. Hočevar prav zato ne odkriva preveč̌ natančno svojih formul ali celotne metodologije, saj je eno od ključnih vodil projekta/raziskave prav preseganje vsakršnih vnaprej določenih in privzgojenih vzorcev. Končni rezultat naj bi bil, da zna izvajalec postopoma opustiti dane modele ter zgraditi svoje lastne konstante in spremenljivke. Poznavanje strukture dela bi v nas gotovo sprožilo določena vnaprejšnja pričakovanja, izkaže pa se, da bo naše poslušanje precej drugačno, če bomo vtise sestavljali sproti iz aktualnih impulzov, ne da bi jih primerjali s horizontom pričakovanja. Prav isti model, ki bi ga lahko razumeli kot željo po odpiranju venomer novih, nepopisanih listov, in v katerem se poslušanje spreminja v nekakšno analizo, za katero si vsakič̌ sproti sestavljamo lastno metodologijo, pa je na delu tako pri poustvarjanju glasbe kot tudi njenem poslušanju. Unikatnost »kompozicije« je torej v tem, da je kompozicija hkrati že tudi analiza in seveda obratno. Zato je mogoče Opus I. poslušati kot kompozicijo ali jo »brati« kot rezultat Hočevarjevih raziskav. Raziskava- umetnina nastaja na plečih glasbenikov, ki so v takšnem projektu pogosto tudi ustvarjalci, poslušalci in analitiki. Hočevar je svoj sistem zgradil na »premisah formacije .meta aparata, ki izvajalcu odpirajo možnosti za razvoj izvirnih generativnih orodij«. Prav zaradi tega poteka tedensko soočanje s kompozicijo, ki prehaja več različnih dokumentiranih stopenj (vadi- vadi, vadi-igraj, igraj-vadi, igraj-igraj). Te omogočajo prestopanje med ustvarjanjem in analizo, igranjem in poslušanjem, izvedbo in utrjevanjem, vajo in koncertiranjem. Kljub shemam, ujetim v mrežni tabelarni sistem, pa v Hočevarjem konceptu marsikaj ostaja precej skrivnostno. Njegova želja je, da bi konceptu podelil čim širši okvir in tako čim manj kontekstualnih informacij. Toda tudi to se izkaže kot premišljena psihološka poteza – poslušalec je tako kot glasbenik v procesu »sprejemanja« Opusa I. prisiljen obrniti nov list, pozabiti svoje lastne poslušalke navade in pričakovanja ter tako ustvariti novega. To pa pomeni, da vsebina Opusa I. niso več̌ afekti in glasbene strukture, temveč̌ veliko bolj kognitivni procesi in vsakič̌ nove psihološke sheme. Hočevar ne komponira več̌ »dela«, ampak v prvi vrsti svoje izvajalce. (Avtor teksta: Gregor Pompe)
 
O skladatelju
Dré A. Hočevar (Ljubljana, 1987) je slovenski skladatelj in raziskovalec. Trenutno živi v Amsterdamu na Nizozemskem, ter opravlja doktorski študij kompozicije na oddelku CeReNeM, Univerze v Huddersfieldu v Angliji, VB. Osrednja tema njegovih raziskav in kompozicijske prakse je .meta [dinamični sistemi formacije, aplikacije in analize kognitivnega aparata]. Dré A. Hočevar je umetniški vodja ter ustanovitelj .abecede, Inštituta za raziskave umetnosti, kritične misli in filozofije. Redno predava, vodi delavnice in seminarje na področju kompozicije, teorije in raziskav. Njegovi mentorji so med drugimi Steve Lehman, Peter Ablinger, Joe Morris, Michael Carvin,  Alexander J. Harker in Aaron Cassidy.