Sodobna glasba Koper

Torek, 29 November, 2022

Ura: 19:00

LOKACIJA: KONCERTNA DVORANA GŠ KOPER

Voda sama po sebi nima barve, v naravi pa lahko zavzame celoten barvni spekter. Pomislimo na mavrico, ki nastaja zaradi loma svetlobe. Ali pa morje, ki je zgolj odsev neba. O barvi vode govorimo tudi na simbolni ravni, ki ni nujno odraz njenega fizičnega izgleda, temveč predvsem našega odnosa do nje.


PROGRAM

Jošt Juhant (1995) in Melani Popit (1998): Črna
Matej Kastelic (1994): Rdeča
Lan Podletnik Ašič (2002): Oranžna
Žiga Čopi (2002): Rumena
Martin Vasle (2002): Zelena
Krištof Strnad (1999): Modra
Klara Mlakar (1999): Vijolična
Federica Lo Pinto (1997): Bela

ZASEDBA
Hana Žvagen, flavta
Luka Vovk, klarinet
Gašper Okorn, francoski rog
Timotej Willewaldt, violina
Manca Kosmač, viola
Nuša Planinc, violončelo
Petja Pogačnik, kontrabas
Andraž Malgaj, harmonika
Martin Vasle, kitara
Matej Kastelic, vokal, shruti box
Federica Lo Pinto, vokal, pojoče skledice
Djembe: Martin Vasle, Jošt Juhant, Federica Lo Pinto, Žiga Čopi, Ivan Nikonov, Lan Podletnik Ašič
Recitatorka: Sara Ognjanovič
Dirigiranje, idejno in umetniško vodstvo: Lara Willewaldt

Intervju: Lara Willewaldt in Timotej Willewaldt https://www.youtube.com/watch?v=VrksX0mcEUo

"Črna pooseblja neko globino, intimo. Je prostor, zavetje, varen pristan. Njena osnovna značilnost je odsotnost vseh barv, kar ji v svoji praznini ustvarja večjo polnost kot ostalim barvam. Črna je topel objem, kot noč, ki kot nežna odeja prekrije zemljo."

Lara Willewaldt

Črna
Gore oblite s soncem,
mrak.
Sneg se preliva v led,
višina smrek
se meri s koreninami.
Tiha narava,
mir.
Tišina.
Molk gozda me boža,
vlije se v mojo notranjost.
Oranžni oblaki nad
zelenimi smrekami potujejo
misli v horizont.
Gore v mraku,
črnina me objame.

"Skladba Črna napoveduje prihajajoče skladbe in izvajalcem ponuja čas za refleksijo in ponotranjenje materiala. Oblikovno je preprosta: po vzoru pesmi izvajalci prehajajo iz ene v drugo improvizacijsko celico, katerih material se ne navezuje na ostale skladbe. Podobno je s črno, "nebarvo", ki je tako odsotnost kot prenasičenost odtenkov. Tako je po kompoziciji zmeraj drugačna, čeprav je naše dojemanje zmeraj isto - barva, ki jo razločimo takrat, ko ne razločimo nobene druge."

Jošt Juhant in Melani Popit

Jošt Juhant (1995) študira kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Vita Žuraja. Preden se je odločil za študij, je igral violončelo in kontrabas, pred začetkom študija pa je začel igrati tudi klavir. Komponira predvsem instrumentalno glasbo za komorne zasedbe. Leta 2020 je Simfonični orkester RTV izvedel njegovo prvo orkestrsko skladbo Tris. Zanima ga glasba vseh stilov, zvrsti in oblik.

Melani Popit (1998) glasba navdušuje že od malih nog. Zaključuje 1. letnik magistrskega študija kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Urošu Rojku. Zanima jo zlasti komponiranje sodobne glasbe, ki v svet glasbe prinaša nove zvočne barve. Njena dela se izvajajo na koncertih Akademije za glasbo in tudi izven nje (Bienale sodobne glasbe v Kopru, Zavod Zvokotok, Glasbena mladina ljubljanska …). Ob študiju poučuje glasbo na Glasbenem centru Edgar Willems, kjer je opravila tudi pedagoško diplomo Willems.


"Rdeča me spreminja. Izraža moč in samozavest, vendar v sebi skriva tudi toplino in ljubezen. Vedno se prikrade v trenutku, ko jo potrebuješ, da te okrepi in navdihne. Ohranja stabilnost, pripadnost, nosi te naprej, do konca in še dlje."

Lara Willewaldt

Rdeča
Rdeča me spreminja.
Po višini debla
me razteguje
v globino jezera.
Čakam na bregu,
obstanem prepojena.
Modra se širi v neskončnost,
podaja belo v nebo,
nastaja trenutek.
Čas zaledeni.
v svojih rokah ga držim,
trdno,
da se ne premakne.
Okno poči,
vse se raztrese po mojih rokah.
Srebro se ustavi,
koža mi pozeleni.
Rdeča me spreminja.

"Pesem Rdeča me je nagovorila že samo kot barva, hkrati pa me kot komponista navdušuje lucidni tok sporočenega skozi besede. V zasedbi je poleg violončela in klarineta protagonist vokalist, ki poje ob podlagi bordunskega inštrumenta - Shruti box. Skladba je zapisana brez not, glasbenikom so poleg besedila podani intervalni odnosi, označeni s številkami, zapisanimi nad posameznimi zlogi besed. Ritem je prost, trajanje posameznih not oziroma zlogov pa je pogojeno glede na zven in intenzivnost intervalne vertikale na pedalni ton."

Matej Kastelic

Matej Kastelic (1994) je glasbeno izobraževanje začel s poukom klavirja, kasneje pa je obiskoval KGBL v razredu Črta Sojarja Voglarja, klavir pri Maji Faganel in petje pri Janku Volčanšku. V srednji šoli je prejel dijaško Škerjančevo nagrado. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani obiskuje magistrski študij v razredu prof. Uroša Rojka, smer kompozicija in glasbena teorija. Za svoja dela je prejel nagrade natečajev APZ Tone Tomšič, APZ Maribor, OBALA Koper, APZ Univerze na Primorskem in Komornega zbora Akademije za glasbo. Z gledališko glasbo je sodeloval na festivalu Borštnikovo srečanje. Njegova dela so izvajali tudi Komorni zbor KGBL, Zbor Slovenske filharmonije, State Choir Latvia, Taipei Philharmonic Chamber Choir in Zbor HRT. Trenutno je na KGBL učitelj na nižji glasbeni šoli in korepetitor baleta in sodobnega plesa.


"Oranžna me suče v krogih. To je tista sproščena brezskrbnost, ki te preplavi na poletni večer. Je strast. Je veter, ki valovi tvoje lase, ko lahkotno tečeš po razbeljenih ulicah do morja. Je žgoče sonce na ramenih in vonj po soli. To je tista sproščena brezskrbnost, ki te popelje v ples."

Lara Willewaldt

Oranžna
Oranžna me suče v krogih.
Okoli bokov
se plazi
po luninem krajcu
skače v večerno zarjo.
Teče mi po hrbtu,
sveti se na soncu.
Prodre skozi steklo
se obarva
rdeče želi obarvati svet.
Črte se daljšajo,
reka
buči
modra v meni.
Veter vleče lase
v višave
se steguje zelena.
Toplota me prezrači
v njen objem.
Oranžna me suče v krogih.

"Oranžna v meni navdihuje iskanje samega sebe in pot k rešitvi iz lastnih začaranih krogov do končnega očiščenja v svetlobi. Popotovanje je barvito ponazorjeno v pesmi sami, v skladbi pa strnjeno v nekaj glasbenih misli."

Lan Podletnik Ašič

Lan Podletnik Ašič (2002) je študent prvega letnika kompozicije pri prof. Vitu Žuraju na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2021 je maturiral na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Črta Sojarja Voglarja. Nižjo glasbeno izobrazbo je pridobil kot violinist v razredu prof. Sidike S. Bravničar v Glasbenem ateljeju Tartini. Učil pa se je tudi igranja na klavir in trobente pri dr. Damijanu Valentinuzziju. Že na nižji stopnji glasbenega izobraževanja je stopil na skladateljsko pot, ki jo je utrdil in jasneje začrtal na ljubljanskem Konservatoriju. Tu se je tudi pridružil Komornemu zboru KGBL in pričel sodelovati s skladateljem in dirigentom Ambrožem Čopijem. Leta 2019 je na zaključnem koncertu skladateljev Konservatorija s komornim orkestrom dijakov izvedel lastno skladbo Jutro ter bil pri tem postavljen tudi v vlogo dirigenta. Na lanski radovljiški Glasbi mladih sta bili izvedeni dve njegovi deli: skladba Sanje in skladba z izvirnim grafičnim naslovom, ki ga je tudi likovno v celoti ustvaril sam. Sodeluje z izvrstnimi glasbeniki, ki njegove skladbe izvajajo na različnih koncertih, pa tudi z drugimi umetniki, kot je na primer mednarodno uveljavljeni slovenski slikar Nik Anikis Skušek.


"Rumena me čuti. Kot toplo pomladno sonce objema telo, dokler ne omehča srca. Prinaša tako svetlobo kot tudi spremembo. Pelje te po travnikih do morja, z morja v hribe in naprej v mesto in od tam v nebo. V svoji mehkobi prinaša spreminjanje, ko začuti, da je potrebna sprememba."

Lara Willewaldt

Rumena
Rumena me čuti.
Z žarki me
objema
modrino neba.
Stopam po mehki travi,
ravnina pelje me navzgor.
Rdeča se prikrade v vsak
trenutek
poskušam najti
zajeti vodo v svoje telo.
Plavam proti toku
se zaganjam v globino
si želim zeleno.
Bolečina zadane,
strah potemni,
vročina me objame.
Spustim vse iz rok,
hodim po vodi.
Rumena me čuti.

"V poeziji sem začutil preslikavo svoje dosedanje glasbene poti. S tonalno meditativnim začetkom skladba deluje prvinsko in izžareva svetlobo. Po končanem uvodu se fizičnim inštrumentom pridruži obdelan zvočni posnetek, ki skladbo pripelje do novega materiala. Material, razdelan s sodobnimi kompozicijskimi tehnikami in zvočnimi posnetki, skladbo popelje v totalen razkol, a se po vsej negotovosti spoji z glavno temo in skozi združitev že uporabljenih zvočnih posnetkov zaključi v sožitju in poslušalca spet popelje v meditativno neskončnost."

Žiga Čopi

Žiga Čopi (2002) vseskozi preseneča s svojo vsestranskostjo in ustvarjalnostjo. S štirimi leti se je vpisal na violino in se kasneje zaradi želje po večglasnem igranju vpisal še na kitaro na GŠ v Kopru. Po zaključeni glasbeni šoli iz violine je šolanje nadaljeval na kontrabasu, kitara pa je postala njegov glavni inštrument na Umetniški gimnaziji Koper. Poleg klasične izobrazbe in opravljenega maturitetnega nastopa je deloval in ustvarjal na področju popularne glasbe, kjer je soustvarjal avtorsko glasbo v duu Rosppik s primesmi jazza in popa. Že v GŠ je kot član otroškega in mladinskega zbora spoznal kakovostno delo in sodobno vokalno literaturo, spoznavanje zmožnosti in širine ustvarjanja za vokal. Sodelovanje z najmlajšo skladateljsko generacijo in delo v Komornem zboru KGBL in APZ Univerze na Primorskem so v njem spodbudili željo po lastnem poglabljanju znanja na tem področju. Trenutno obiskuje prvi letnik kompozicije na Akademiji za glasbo. Osvojil je nagrade na številnih mednarodnih pevskih tekmovanjih in prvo mesto na tekmovanju TEMSIG. Med drugim je v letu 2021 s samostojnim programom nastopil na festivalu “Ars e femmina - Mariji Trandafil u čast” v Novem Sadu.


"Zelena me izžareva. Je barva, ki čuti in jadra po zemlji. Prizemljuje, umirja, objema s svojimi dolgimi vejami. Zaradi nje cvetim, rastem, diham, oddajam energijo ostalim ljudem. Obdaruje me z rožami in me z njimi barva, med njimi zaspim, da si odpočijem."

Lara Willewaldt

Zelena
Zelena me izžareva.
Od vrha me boža
v globino
se razprostre v širino.
V gozdu me najde
ovito v rdečo
se potapljam do dna.
Razpršim se na vse strani
oddajam svetlobo
čutim na konicah prstov.
Toplota se zliva iz jedra
po laseh in prstih na nogah.
Modra me ohlaja
na mestu me ovija v oblake.
Potemnim kot smreke
ponoči spim
med rožami
zaspim objeta.
Zelena me izžareva.

"Skladba Zelena je v osnovi zasnovana na tonu E, ker je to najbolj zastopana črka v besedi. Sama poezija je polna besed, ki mi zelo lepo zvenijo, je zelo umirjena in zgrajena tako, da se je glasba kar sama prelila na papir. Zasedba je dokaj nenavadna, a se mi zdi, da dobro zajame izžarevajoče ozračje: violončelo je barvna rdeča nit, flavta mi je služila kot nežen element v umirjenih verzih, harmonika izjemno naslika občutja, za kitaro pa stoji moj podpis. Zelena barva mi je pisana na kožo, ker imava poseben odnos, v njej preprosto vidim nekaj, česar nima nobena druga barva."

Martin Vasle

Martin Vasle (2002) je začel s sedmimi leti igrati kitaro na OE KGBL v razredu prof. Eve Hren Fras. Leta 2017 je šolanje kitare nadaljeval na srednji stopnji KGBL v razredu prof. Igorja Sajeta. V času srednje šole se je začel ukvarjati skladanjem in je od letošnjega šolskega leta študent kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Marka Mihevca. Kot zborovski pevec že od leta 2018 prepeva v Komornem zboru KGBL in Vokalni skupini Ivana Cankarja. Leta 2017 in 2020 je na tekmovanju TEMSIG v kategoriji kitarski duo osvojil zlato plaketo, 3. nagrado in še eno zlato plaketo in posebno priznanje za svojo skladbo, ki sta jo v duu z Matevžem Šivicem igrala na tekmovanju. Prav tako je v šolskem letu 2020/21 osvojil štiri zlate plakete na mednarodnem tekmovanju IMMCC v Mariboru, med drugim eno prvo in eno drugo nagrado. V zadnjih letih je napisal več skladb predvsem za različne vokalne in kitarske sestave.


"Modra mi razprostira pogled. Širi se kakor neskončni ocean v mojem telesu. Tam odzvanja kot valovi, ki se pogreznejo do gozda in se zlijejo z zeleno. Sonce jo osvetljuje, da ne potemni kot med nevihto."

Lara Willewaldt

Modra
Modra mi razprostira pogled.
Po snegu in ledu
me odnese
do dreves na robu gozda.
Stoji kot zrcalo
blešči se
rumeno v mojem telesu.
Pomešana z belo
te začuti v jedru
te sliši do morja.
Ptica poleti
nad jezero
se dvignem kot kit.
Čutim prš vode na koži,
pomerim globino morja.
Modra mi razprostira pogled.

"Modra že od nekdaj odmeva v meni in me pomirja, mi daje stabilnost. Prav to sem želel pričarati v skladbi in hkrati zajeti verz "modra mi razprostira pogled". Celotna skladba je kot nekakšna meditacija, proces spoznavanja in odkrivanja sebe, svoje vibracije. To potovanje se sklene z začetno mislijo in osmisli začetek ter povzame celotno potovanje."

Krištof Strnad

Krištof Strnad (1999) je z glasbo v stiku že od malih nog. Šolanje je začel na GŠ Brežice s klavirjem, kasneje pa še s petjem. Po končani gimnaziji je glasbeno pot nadaljeval na študiju glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer se je po dveh letih prepisal na študij kompozicije v razred prof. Janija Goloba. Leta 2018 je napisal svojo prvo skladbo, priredbo ljudske Zrejlo je žito, za mešani zbor. Je član MePZ Viva Brežice, ki pod taktirko Simone Rožman Strnad redno izvaja njegove novitete, sodeloval je tudi s priznanimi skladatelji in dirigenti, kot so Ambrož Čopi, Damijan Močnik, Helena Fojkar Zupančič in drugi. Lani je s skladbo Na nebu zvezde sevajo zmagal na natečaju Prleška suita, bil je tudi idejni vodja projekta “Izven okvirja”, kjer je skupaj s Klaro Mlakar in Matejem Kastelicem v glasbi upodobil staroslovanska božanstva za mešani zbor in folklorno skupino. Februarja letos je bila v okviru akademij v Ljubljani, Budimpešti in Zagrebu izvedena njegova Lux et Tenebrae. Je tudi nagrajenec tekmovanja Naša pesem, na katerem se je predstavil tudi kot dirigent MePZ Viva Brežice in postal asistent zbora, ki ga bo oktobra tudi prevzel.


"Vijolična me raznaša naokrog. Postavlja notranje ravnotežje, spušča globino, zvišuje višino. Dih me razširi in potopi v zemljo. Čas se ustavi. Misli se ustavijo. Jaz se ustavim."

Lara Willewaldt

Vijolična
Vijolična me raznaša naokrog.
Nosi mojo dušo
v svojih rokah
veter me usmerja.
Boža me
navzven
seva po policah moje sobe.
Čutim hlad
in se potopim do golega.
Stopam po mehkem mahu,
zelena razsvetljuje.
Stopim na jaso,
diham v nebo,
potopim se v zemljo.
Vijolična me raznaša naokrog.

Klara Mlakar (1999) se v svoji glasbi osredotoča na raziskovanje človeškega glasu, subtilnih glasbenih struktur in zmožnosti inštrumentov. Študira kompozicijo na Hochschule für Musik Karlsruhe (Nemčija) v razredu prof. Markusa Hechtlea in prof. Dr. h.c. Wolfganga Rihma, kamor se je odpravila po diplomi iz kompozicije in glasbene teorije na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Vita Žuraja. Je članica Komornega zbora KGBL pod vodstvom Ambroža Čopija. Njene skladbe izvajajo vidna glasbena imena: Slowind, Ensemble Recherche Freiburg, Kammerchor der Christuskirche Karlsruhe, Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije, Komorni zbor KGBL, APZ Maribor, APZ Univerze na Primorskem, MePZ Sv. Nikolaja Litija, VIVA Brežice, Komorni zbor Akademije za glasbo UL, Dekliški pevski zbor Akademije za glasbo UL, Sonc festival in drugi. V zadnjem času je opozorila nase v svetu zborovske glasbe s posebno nagrado za obetavnega skladatelja do 25 let za skladbo, izvedeno na tekmovanju Naša pesem 2022; s posebno nagrado za najboljšo kompozicijo, napisano s strani skladatelja, rojenega po 14. 1. 1997 na Mednarodnem zborovskem tekmovanju v Prevezi (Grčija); s prvo nagrado v kategoriji Ljudske na natečaju za zborovske skladbe APZ Maribor - Pójmo zaj, pojdimo zdaj; s prvo nagrado na 2. natečaju za nove skladbe Aegis Carminis 2021 in s posebno nagrado za perspektivno mlado skladateljico, rojeno po letu 1996; s prvo nagrado za skladbo Sneg pada na 2. natečaju za zborovske skladbe MePZ Obala Koper.

"Bela barva se rodi kot spoj vseh ostalih barvnih spektrov. Potovanje moje bele se prične znotraj le-te s prikazom vseh odtenkov mavrice. Ponovno se rodijo glasbeni motivi že predstavljenih skladb, ki se med seboj prepletajo in spajajo vse do utripanja čiste bele barve, ki se razprši v prostoru in nenadoma izgine v neskončnost kot utrinek v temni noči." 

Federica Lo Pinto

Federica Lo Pinto (1997) prihaja iz Trsta in je maturirala na Umetniški gimnaziji Koper, smer harmonika pri prof. Eriki Udovič Kovačič. Leta 2015 je bila sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 2018 diplomirala iz kompozicije in glasbene teorije pod mentorstvom skladatelja in klarinetista red. prof. Uroša Rojka. Trenutno študij nadaljuje pri istem profesorju na magistrskem študijskem programu druge stopnje. Znanje solo petja je šest let izpopolnjevala pri prof. Tanji Grlici ter eno leto pri prof. Andreju Makorju na GŠ Koper. Vrsto let je članica raznih zborov, s katerimi se redno udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj. Od 2014 do 2016 je bila pomočnica dirigenta vokalne skupine Vocal Drops, od oktobra 2017 pa je zborovodkinja otroškega pevskega zbora Vesela pomlad. Od 2016 je napisala več vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih del, s katerimi se uspešno predstavlja tako v Sloveniji kot v tujini.

Lara Willewaldt (1998) je vsestranska umetnica, največ pa se udejstvuje kot zborovska pevka in zborovodkinja. Med slikarsko umetnostjo in glasbo se je odločala že ob koncu devetega razreda, ko je obiskovala likovni tečaj akademske slikarke Brine Torkar, a je ljubezen do glasbe v tistem trenutku zmagala. Slikanje jo je zopet premamilo v 3. letniku srednje šole, ko so pri pouku likovne vzgoje pri prof. Beatriz Tomšič Čerkez ustvarjali ob poslušanju glasbe. Svojo željo in strast je še dodatno poglobila na tečaju slikanja (spet) pri akademski slikarki Brini Torkar, ki ji je še bolj odprla vrata v abstraktni svet ustvarjanja. Po maturi na KGBL se je odločila za študij zborovskega dirigiranja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomirala v razredu Sebastjana Vrhovnika, zdaj pa nadaljuje magistrski študij pri prof. Marku Vatovcu. Lansko študijsko leto je preživela na izmenjavi v Španiji, v Baskiji, kjer si je nabrala veliko novih izkušenj in si še bolj odprla možnosti za glasbeno ustvarjanje. Topla španska kultura je na njej pustila močan vtis, ki se izraža tudi v njenem sedanjem umetniškem udejstvovanju. Kot zborovodkinji ji je v velik užitek projektno sodelovati z različnimi zbori in spoznavati nove ljudi, vsekakor pa ji je najlepše, kadar s svojimi zbori lahko ustvarja glasbo na odru in podari svoje srce publiki. Že štiri leta vodi pevski zbor pravne fakultete Pegius, v lanskem letu pa je vodila tudi moški zbor Triglav. Kot pevka in asistentka sodeluje s prof. Markom Vatovcem pri Dekliškem zboru Akademije za glasbo v Ljubljani, s prof. Tonetom Potočnikom pri Koralnem zboru Akademije za glasbo v Ljubljani ter s prof. Ambrožem Čopijem pri Komornem zboru KGBL. Z vsemi omenjenimi zbori se je udeležila številnih tekmovanj, leta 2020 pa se je kot dirigentka z APZ Univerze na Primorskem udeležila regijskega tekmovanja pevskih zborov, na katerem so osvojili zlato plaketo z odliko, Lara pa je prejela nagrado za najbolj perspektivno mlado dirigentko. Njena poezija je začela nastajati čisto po naključju, kot skupek misli, ki so se porajale med vožnjo z vlakom proti domu. Čez čas se je razvila v nekaj, kar jo čustveno močno napolnjuje, a jo hkrati pušča prazno in brez nemirnih misli. “Svojo poezijo bi opisala kot precej abstraktno, čustveno nabito in iskreno. Večkrat gre samo za nekakšen miselni tok, ki se prenaša iz vrstice v vrstico in se ne pretrga do konca pesmi, v tematiki pa se dotakne življenja, narave, ljudi okoli mene ter njihovega in mojega čutenja. Včasih pa se preprosto zgodi le tisto, kar v trenutku pride iz srca. Cikel Barve je nastal tako naključno kot večina drugih. Najprej sem napisala Rdečo, ki je nastala na nek čustveno razburkan dan, ostale pa so ji sledile povsem naravno, organsko in obarvale meni ljub in čudovit svet.”