Bienale Koper
Uvod v Bienale - koncert tria line upon line
    Ogledov:297     A+ | a-

Nedelja, 16 Oktober, 2022

Ura: 19:00

LOKACIJA: Koncertna dvorana GŠ Koper

×

Program
Michelle Lou - Molt (2019)
Jessie Marino - Piece for Middle Airplane Seat (2017)
Sam Pluta - Matrices (2009)

Kelley Sheehan - Sentience (2020)
Bryan Jacobs - Blocks and Birds (2018)
Olly Sellwood - Mikrophonie III (2019)




Trio line upon line je bil ustanovljen leta 2009 na teksaški univerzi v Austinu z namenom, da podpira živeče skladatelje in sledi nepoznanim glasbenim strujam.
Trio iz Austina je premierno izvedel skoraj 100 novih del za tolkala in sodeloval s skladatelji na rezidencah na Univerzi Stanford, Kalifornijski univerzi v Santa Cruzu, Univerzi v Teksasu v Austinu, Univerzi v Huddersfieldu, Univerzi v Liverpoolu, City University v Londonu in Univerzi Monash v Melbournu.
Trio je nastopil na sledečih mednarodnih prizirščih: Bendigo International Festival of Exploratory Music (Avstralija), Open Circuit Festival (Liverpool), v Baslu (Hochschule für Musik), Berlinu (Unerhörte Musik), Kölnu (Loft Köln), Freiburgu (Hochschule für Musik) in Londonu (City, University of London). Poleg koncertov so člani skupini izvajali tudi mojstrske tečaje na konservatorijih v Melbournu in Sydneyju, Londonu (Guildhall School of Music & Drama), Manchestru (Royal Northern College of Music) in Toursu (Le pôle Aliénor).
V Ameriki je trio line upon line nastopil in poučeval v dvaindvajsetih različnih zveznih državah, na dveh mednarodnih konvencijah Društva tolkalskih umetnosti, Festivalu nove ameriške glasbe (Sacramento) in The Myrna Loy Center (Helena, MT). V Teksasu je skupina nastopila na dveh festivalih Fusebox, Menil Collection (Houston), Victoria Bach Festival in International Festival-Institute at Round Top.
line on line sestavljajo Adam Bedell, Cullen Faulk in Matthew Teodori.

O programu:

Michelle Lou komponira predvsem elektro-akustično glasbo, večkrat je priredila tudi velike zvočne instalacije interaktivnega značaja. Svoja dela večkrat izvaja in improvizira na akustičnem in električnem basu, električni kitari ter s pomočjo prenosnika in elektronike. Njena dela so predstavili na festivalih, kot so: Wien Modern, Donaueschinger Musiktage, Darmstadt Ferienkurse, Bludenzer Tage zeitgemäßer Musik, The Festival of New American Music (Sacramento), MATA Festival (New York City), The 66th American Music Festival v Narodni galeriji v Washingtonu D.C., The Rainy Days Festival (Luksemburg), Ultima Festival (Oslo), Chance and Circumstance (Brooklyn), Klub Katarakt (Hamburg), Klangwerkstatt in MaerzMusik (Berlin). Michelle je diplomirala iz ikontrabasa in glasbene kompozicije na Univerzi v San Diegu ter se nato izpopolnjevala na konservatoriju »G. Nicolini« v Piacenzi v Italiji, na Univerzi v Gradcu (Avstriji) pa iz kompozicije. Podiplomski študij je potem zaključila z doktoratom iz kompozicije na Univerzi Stanford. Michelle je bila štipendistka »Radcliffa Univerze Harvard« in štipendistka nagrade »Elliott Carter Rome« na Ameriški akademiji v Rimu. Dobila je naročila institucij, kot so Glasbena fundacija Fromm, Fundacija Ernst von Siemensa in Norveški umetniški svet. Michelle redno sodeluje na mojstrskih tečajih, kot gostujoča profesorica je poučevala tudi na Dartmouth College, Akademie für Neue Musik v Boswilu v Švici in na kalifornijski univerzi v Santa Cruzu.


Skladba Molt je bila napisana za trio line upon line. V tej skladbi tradicionalna tolkala nadomešča kovinsko orodje, predmeti in elementi elektronike. Izvajalca ob straneh odra si delita sceno z podobnimi zvočnimi elementi, medtem ko sredinski izvajalec ima drugačno zvočno linijo ter nadzoruje inlahko vpliva na zvočne elemente bočnih izvajalcev. Skladateljica v skladbi spreminja in raziskuje hrup elektronskega svet s pomočjo kovinskih tekstur v neobičajnih razmerjih, osrčje skladbe pa sestavljajo pulzi, ki ustvarjajo še hrupnejši svet.



Jessie Marino je skladateljica, izvajalka in medijska umetnica. V njenih delih raziskuje ponavljajoče se vzorce znotraj običajnih dejavnosti, ritualne absurde in odkrivanje nostalgičnih tehnologij. Izpostavlja zvok, video, fizične gibe, osvetlitev in uprizoritev, ki so nato umeščeni v organizirane časovne strukture, prelomljene povedi in glasbene okvire. V glavnem se izogiba konvencionalnemu inštrumentariju in partituram, od izvajalcev zahteva uporabo svojih teles – z uporabo natančno artikuliranih gest, mimike in vsakdanjih fizičnih gibov, ki dopolnjujejo zvok. Njena dela prikazuje način komunikacije ljudi s svojim telesom in tako razkriva muzikalnost, skrito v vsakdanjih gibih in gestikulaciji, ki se prenaša tako zavestno kot nezavedno. Marino gleda s humorjem na osebne interakcije. Za njo so to improvizacijska dejanja, ki lahko ponazarjajo balet, večerjo ali športni derbi.



Sam Pluta je skladatelj in izvajalec elektronske glasbe, raziskuje pa presečišča med instrumentalnimi silami, reaktivnimi računalniškimi zvočnimi svetovi, tradicionalno notiranimi partiturami in improvizacijo. Od leta 2009 je Sam tehnični direktor, izvajalec elektronike in skladatelj skupine Wet Ink Ensemble. Improvizacija preko prenosnika je osrednji del Plutinove umetniške prakse. Nastopal je na mednarodnih turnejah s skupinami, kot so: Wet Ink, Rocket Science in Peter Evans Ensemble. Sam nastopa kot skladatelj in izvajalec na več kot tridesetih albumih nove glasbe in jazza, od katerih jih je veliko izdala založba Carrier Records, ki jo soupravlja.

S skladbo Matrices Pluta pristopa k tolkalskemu triu kot elektroakustičnemu ansamblu, ki ojačuje in manipulira zvoke v digitalnem zvočnem okolju. Uporaba baterije je preprosta, sestavljena je iz 2 ventilatorjev, balona, ​​plastične vrečke, 2 lesenih blokov in malega bobna nad zvočnikom. Delo je nastalo iz programske opreme, ki jo je skladatelj uporabljal za improvizacijo, obsežnega modularnega sistema zgrajenega v programu SuperCollider. Medtem ko je partitura natančno zapisana, se programska oprema vsakič drugače odzove na izvajalčeva dejanja, kar povzroči novo različico z vsako izvedbo. Matrices je naročilo ansambla TimeTable Percussion za festival Moving Sounds, leta 2009, in ki ga organizira Avstrijski kulturni foruma.


Kelley Sheehan je skladateljica in računalniška glasbenica, ki ustvarja akustična, elektronska, elektroakustična in umetniška dela. V katerem koli mediju se njeno delo osredotoča na hrup, performans in interakcijo. Njeno ustvarjanje je opisano kot "polno odkritij, sodelovanja in nepredvidljivosti". Tako, kot je bilo pred leti aktualno etično vprašanja ali jastogi občutijo bolečino, tako se sedaj pojavljajo vprašanje ali je umetna inteligenca dosegla zavest ali ne. Kaj pomeni biti zavesten, zavedati se samega sebe? Z uporabo fiksnih medijev, malih bobnov in interpretacije Line Upon Line ta komad raziskuje hrup, zavest in proces ponovne animacije.

Bryan Jacobs, skladatelj, izvajalec in zvočni umetnik, se osredotoča na interakcijo med živimi izvajalci, mehanskimi instrumenti in računalniki. Njegove skladbe so pogosto teatralne narave, v katerih blebetavi liki nagovarjajo plašno nenaklonjenost. Zvoki so igrivo organizirani in velikokrat posnemajo vzorce, ki jih najdemo v človeških dialogih. Ročno izdelani elektromehanski instrumenti, ki jih upravljajo »mikro-kontrolerji«, premostijo akustične in elektroakustične zvočne svetove. Ti instrumenti živijo dvojno življenje kot časovno zasnovana koncertna dela in nečasovno zasnovana galerijska dela.

V skladbi Blocks in Birds je vloga izvajalca postavljena na glavo: namesto da bi izvajalec sprožil zvok, je zadolžen, da zvok zaustavitev. Skladba napreduje skozi osem različnih aranžmajev za interakcijo med človekom in računalnikom, v kateri majhni elektromagnetni udarci vzbujajo činele in bobni. Izvajalci delujejo tako, da ugasnejo zvok resonirajočih teles, pogosto takoj, ko začnejo. Skladba je bila napisana za Line Upon Line leta 2018.


Olly Sellwood je skladatelj, ki združuje glasbila z elektronsko tehnologijo. Njegova dela ustvarjajo posebne postavitve, ki ponujajo nove in neznane perspektive poslušanja akustičnih inštrumentov, kar je predmet njegovega nedavno opravljenega doktorata. Ollyjevo glasbo so izvajali ansambli v Veliki Britaniji, Evropi in ZDA, ansambli, kot so London Chamber Orchestra, GBSR Duo in Ensemble Fractales. Zadnje delo Hear It Live! Je bilo naročeno s strani muzeja Horniman, izvedla pa ga je Jane Chapman.

Mikrophonie III se kompozicijsko sklicuje na Stockhausnovo delo Mikrophonie I, iz leta 1964. Medtem ko Mikrophonie I od izvajalcev zahteva, da raziskuje zvoke, ki jih proizvaja prilagojeni tam-tam, Mikrophonie III nadomešča sam instrument tam-tam v Stockhausnovi skladbi. Predhodne izvedbe, akustični in elektronski zvoki ter video posnetki predhodnih koncertov so del skladbe, z namenom, da se še naprej raziskuje oz. potrjuje Stockhausenova trditev, da je s konceptom Mikrophonie I mogoče preučiti in raziskovati karkoli (ne samo tam-tam).