Ali ni najznačilnejši znak norosti ta, da za voljo drugih nekdo izgubi, kar v sebi že ima?
Ludovico Ariosto (1474-1533): Orlando Furioso

Norost je redka med posamezniki, toda le-ta je v skupinah, strankah, narodih, obdobjih večkrat pravilo.
Friedrich Nietzsche (1844-1900): Jenseits von Gut und Böse/Onstran dobrega in zlega

3. koncert
Četrtek, 10. novembra 2016 ob 19. uri - Protokolarno-prireditvena dvorana Sv. Frančiška v Kopru

Mario Caroli (Francija - Italija), flavta WWW

Michele Marelli
(Italija), klarinet WWW

Giorgio Klauer, elektronika

PROGR concert M:

Carl Philipp Emmanuel Bach (1714-1788): Sonata v a-molu Wq. 132, za flavto
Poco Adagio
Allegro
Allegro

Doina Rotaru (1951): MITHYA za flavto in bas flavto
Nello spirito di una preghiera
Come una Colinda
Come una Doina
*prva izvedba v Sloveniji/

Tatjana Jercog (1974): *Forma mentis viva
*prva izvedba

Ivan Fedele (1953): High, za basetni rog

concert

Pierre Boulez (1925 – 2916): Dialogue de l'ombre double, za klarinet in elektroniko

Kaija Saariaho (1952): NoaNoa, za flavto in elektroniko

Nicola Sani (1961): *"AchaB" za klarinet in elektroniko
*prva izvedba

Giacinto Scelsi (1905-1988): Ko Lho, za flavto, klarinet in elektroniko

 

Mario Caroli je študij flavte začel pri 14 letih in je diplomiral pri 19. Ko je bil star 22 let je prejel zgodovinsko mednarodno nagrado "Kranichstein", v Darmstadtu, in se tako podal na koncertno pot. V njegovem umetniškem poustvarjanju ne obstajajo meje v repertoarju in odločno zavrača definicijo »specialist« omejene zvrsti glasbe. Mario Caroli je eden redkih izvajalcev, ki lahko izvaja najbolj klasičen repertoar kot tudi najbolj tvegane sodobne skladbe z enako eleganto virtuoznostjo in muzikalnostjo. Nastopa na najbolj prestižnih svetovnih odrih, kot so dvorane: »Philharmonie« v Berlinu in Koelnu, »Concertgebouw« v Amsterdamu, »Herkulessal« v Munchnu, »Konzerthaus« na Dunaju, »Royal Festival Hall« v Londonu, »Théâtre du Châtelet« in »Opéra Garnier« v Parizu, »Lincoln Center« v New Yorku, »Suntory Hall«, »Oji Hall« in »Opera City House« v Tokyu in v »Palais des Beaux Arts« v Bruslju. Izvajal je dela za flavto in orkester – tako od Vivaldija kot od Sciarrina, Mercadanteja, Iberja in Joliveja – z Nacionalnim simfoničnim orkestrom RAI, s Filhrmoničnim orkestrom iz Londona, z Belgijskim nacionalnim orkestrom, Orkestrom WDR in SWR, z orkestrom »Bayerische Rundfunk«, z Izlandskim nacionalnim orkestrom, s Tokysko filharmonijo, z orkestrom »Tokyo Sinfonietta«, z opernimi orkestri iz Štutgarda, Rouena in Cagliarija. Bil je solist v ansamblih »Les Percussions de Strasbourg«, »Ensemble Contrechamps« iz Ženeve, z »Ensemble Algoritmo« iz Rima, z »Neue Vocalsolisten« in ansamblom »Schola Heidelberg«, pod taktirko priznanih dirigentov, kot so: Pierre Boulez, Peter Eötvös, Heinz Holliger, Lothat Koenigs, Christian Mandeal, Kazushi Ono, Pascal Rophé, Oswald Sallaberger. Njegova strast do filozofije (diplomiral je z odliko in pohvalo na Filozofski fakulteti, z diplomsko nalogo "Antikrist" Friedericha Nietzscheja), poezije, kina in psihologije, mu omogoča napajati z neprenehno svežino perspektive svojega instrumenta. Caroli je edini flavtist, ki izvaja monografse koncerte integralnega opusa skladateljev, kot so: Sciarrino, Ferneyhough in Jolivet. Njegove interpretacije so prepojene z virtuozizmom, fantazijo in energijo, tako, da ga kritika večkrat označuje za »fenomena«. Mario se večkrat sooča tudi s priredbami za flavto antičnih, klasičnih in romantičnih skladb. Z radovednostjo raziskuje manj znana kot tudi monumentalna dela. Posnel je več kot dvajset zgoščenk. Najnovejši posnetki skladb Joliveja ("ena najboljših izvedb, ki smo jih lahko slišali v zadnjih mesecih, lahko trdim v zadnjih letih" - American Record Guide) in Sciarrina so prejeli najvišje ocene mednarodne kritike. Caroli je reden gost prestižnih glasbenih inštitucij, kot so: Univerza Harvard, »Toho College« (Tokyo), »Sibelius Academy« (Helsinki), »Centre Acanthes« (Paris) in »Conservatoire Supérieure Paris«, akademij v Ženevi, Karlsruhe, Luganu in Leipzigu.

Že vrsto let poučuje na »Académie Supérieure de Musique« v Strasburgu in na Višjem konservatoriju Italijanske Švice v Luganu. Na koncertih Caroli igra na zlato flavto znamke Maramatsu in na flavto iz platine Miyazawa. Bil je več let prvi flavtist orkestra Collegium Musicum v Bariju ter član ansambla Modern Orchestra (EMO) iz Frankfurta. Večkrat je sodeloval kot igralec s plesno skupino, ki jo vodi Trisha Brown. Mario večkrat nastopa tudi v šolah, bolnicah, domih ostarelih in v zaporih, da bi z glasbo pomagal in prinašal olajšanje ljudem.

Carolli

 

Michele Marelli, je z odliko in pohvalo diplomiral iz klarineta na konservatoriju v Alessandriji pod mentorstvom prof. Giacoma Soave. Na Fakulteti Modernih jezikov v Torinu pa je diplomiral z nalogo o Karlheinzu Stockhausnu. Izpopolnjeval se je še v Angliji z Alanom Hackerjem, v Nemčiji s Suzanne Stephens in v Franciji z Alainom Damiensom. Oktobra 2014 je prejel pomembno nagrado Premio Rubinstein "Una vita nella musica giovani", ki je po presoji mednarodnih kritikov poznana kot Nobel na glasbenem področju. Leta 2016 pa je za znano založbo Universal Music - Decca Classics izšla zgoščenka "Michele Marelli - Contemporary Clarinet".
Pri osemnajstih letih sreča skladatelja Karlheinz Stockhausen, s katerim izpostavi pomemben umetniški odnos. Stockhausen ga uvede v igranje basetnega roga. Je asistent na tečajih klarineta v sklopu Stockhausen Kurse Kuerten, kjer prejme šestkrat zapored nagrado za najboljšo izvedbo Stockhausnovih skladb. Marelli je član in solist Stoockhausnovega Ansambla, s katerim je posnel 3 zgoščenke in s katerim se je predstavil z mnogimi prvimi izvedbami. Njegove zgoščenke, posvečene Stockhausnovemu opusu za klarinet in basetni rog izdane pri založbi Stradivarius in Wergo (Schott Edition), predstavljajo najbolj verodostojne izvedbe del nemškega skladatelja in jih je mednarodna kritika sprejela s pomembnimi nagradami (“5 Diapason” v Franciji, 5 zvezd revije Musica in Amadeus). Nazadnje je CD “Stockhausen for basset horn” prejel imenovanje za nagrado ICMA 2014 (International classical music awards) kot najboljša plošča sodobne glasbe v letu 2013. Prejel je veliko nagrad na narodnih in mednarodnih tekmovanjih: absolutno prvo nagrado v Krakovu na »Krzysztof Penderecki International Competition«, »Premio Valentino Bucchi« v Rimu, »Honorary Logos Award« v Belgiji, prejel je štipendije društev DESONO iz Torina, »Gioventù Musicale d’Italia«, »Master dei Talenti Musicali« Fundacije CRT, ter ngrado »Prometheus di Confindustria«. Kot solist se je predstavil z orkestri: »Hilversum Philharmonic Orchestra« (Nizozemska), »TMC Orchestra« (Tanglewood, ZDA), Simfoničnim orkestrom »Giuseppe Verdi« iz Milana, z «Orchestra di Padova e del Veneto«, »Archi della Desono«, z ansamblom »University of Georgia Chamber Orchestra« (ZDA).

S solističnimi recitali je nastopal po vsej Evropi in Ameriki na pomembnih festivalih: Tanglewood Contemporary Music Festival (ZDA), Donaueschingen Festival, Berliner Festspiele, Berliner Philharmonie, Biennale di Venezia, Milano Musica, MITO Settembre Musica, Festival d'Automne in Theatru de la Ville v Parizu, Wiener Festwochen, Musiktriennale Köln, Philharmonie de Luxembourg, Rachmaninov Hall v Moskvi, Accademia Filarmonica Romana, Festival Sinopoli v Taormini, Le Fresnoy di Lille, Krakòw Philharmonic Hall, v Muzeju Enescu v Bukarešti, Gledališču Manzoni v Bolonji, Angelica Festival, v Gledališču Carignano, Piccolo Regio in Unione Musicale v Torinu, Gog (Giovine Orchestra Genovese), Festival Aterforum v Ferrari, German Clarinet Society, Logos Tetraeder hall, Musikhochschule v Kölnu, v Düsseldorfu in Weimarju, Orpheus Instituut Gent, v Ljubljanski Filharmoniji. Izvedba svetovne premiere skladbe italijanskega skladatelja Marca Stroppe, ki je Marelliju tudi posvečena "Let me sing into your ear", za basetni rog in orkester. Skladba je bila prvič izvedena na festivalu v Donaueschingenu, z orkestrom Hilversum pod vodstvom Petra Eötvösa in posneta za založbo NEOS. Sledile so ponovitve koncerta na festivalu Milano Musica s Simfoničnim orkestrom Giuseppe Verdi iz Milana, na Tanglewood Contemporary Music International Festival z Boston Symphony Orchestra, na vabilo Pierre Laurent Aimarda ter v Parizu z »Orchestre Philharmonique de Radio France«.
Kot gostujoči predavatelj je vodil delavnice in predavanja o sodobni glasbi na italijanskih konservatorijih v Benetkah, Comu, Genovi, Cuneu, Trstu, na konservatoriju v Moskvi, na akademiji Musikhochschule v Stuttgartu, in na Akdemiji v Ljubljani. Poučeval je na konservatorijih v Messini, Foggi, Reggio Calabriji in trenutno je docent klarineta na konservatoriju v Teramu. Od leta 2009 je zastopnik znamke Vandoren, ter zastopni umetnik znamke klarinetov Buffet-Crampon Paris.

Marelli
Foto: Roberto Masotti

 

Giorgio Klauerse je izobraževal na glasbenem konservatoriju v Trstu in na »Šoli paleografije in glasbene filologija« v Cremoni (Univerza v Paviji). Od leta 2007 do leta 2012 je bil docent smeri “Izvedba in interpretacija elektroakustične glasbe” na konservatoriju v Comu. Trenutno pa poučuje glasbeno informatiko in je koordinator smeri elektronska glasba na konservatoriju v Padovi. Je član Društva za glasbeno informatiko v Italiji (AIMI), je član znanstvenega odbora “Sound and Music Processing Lab (SaMPL)”, državnega združenja docentov glasbene elektronike (CoME) in soustanovitelj umetniškega kolektiva »cantierezero« (2010). Ukvarja se z uporabo „sound and music computing” v kreativne namene. Predvsem pa se ukvarja s pridobivanjem kvalitete avdio označevalcev in s sintezo fizikalnih interaktivnih sistemov.

Njegov cilj, kot skladatelj elektroakustične glasbe, je iskanje zanimivih in izvirnih sistemov komponiranja in obdelave oziroma analiza/sinteza zvoka z namenom iskanja celovitosti umetniškega dela, načrtovanja informatičnega prostora ter umeščanja, tako imenovanega, “physical computing” v kreativni proces. Pri tem posveča veliko pozornosti izvajalskemu trenutku in, posledično, načinu predstavitve dela občinstvu. Izvaja repertoar vezan na elektro akustiko, bodisi starejših in sodobnejših del. Trenutno se ukvarja z designom in interakcijo zvoka v, tako imenovani panogi, »sound art«. Uvedel je novo razmišljanje glasbene umetnosti osnovano na raziskovanju in novi metodologiji glasbenega načrtovanja umetniških dogodkov. Njegova dela so predstavili na mednarodnih konferencah, kot so: »Digital Research« in »The Humanities and Arts« (London 2014), »Linux Audio« (Karlsruhe 2014), »International Computer Music Conference« (Atene 2014, Ljubljana 2012, Barcellona 2005, Goteborg 2002), »Colloquio di Informatica Musicale« (Cagliari 2016, Rim 2014, Trst 2012, Torino 2010, Aquila 2000), »New Interfaces for Musical Expression« (Genova 2008), »Arte/Scienza« (Rim 2004). Sodeloval je tudi na festivalih: Electric Shock Hazard (Salerno 2015), Sonorities (Belfast 2014), Arsenale Nuova Musica (Treviso 2012), European Conference of Promoters of New Music (Hamburg 2011), Eterotopie (Mantova 2011), Konzerte ÖGZM (Dunaj 2011), EMUFest (Rim 2010), Radio Bremen (2006), musicaXimmagine (Firence 2005), Images Sonores (Liegi 2004), La Costruzione del Suono (Mestre 2004), Trois visages de la musique électroacoustique (Bruselj 2003), Electric Rainbow Coalition (Dartmouth College 2001).

Klauer